Client: AKL, Abteilung 8, Kompetenzzentrum für Umwelt, Wasser und Naturschutz
Contractor: Kärntner Institut für Seenforschung (KIS)
Responsible for the content: AKL, Abteilung 8, Kompetenzzentrum für Umwelt, Wasser und Naturschutz Zavod za Ribištvo Slovenie
Authors: Konar Martin & Mikula Kathrin (KIS), Tavcar Tone (ZZRS), Lorenz Edgar (KIS), Ramšak Lucija (ZZRS), Snoj Aleš (Uni. Ljubljana, genetic brown trout), Bravnicar Jernej (Uni. Ljubljana, genetic bullhead), Konecny Robert (Umweltbundesamt, parasitology), Lewitschnig Horst (engeneering office, higher statistics)
Pictures and maps: AKL, KIS, KAGIS, INTERREG-PROJECTS, ZZRS, ZZVS, University of Ljubljana
Cover picture: Karawanke, Grintouzbach
For quotation use: Honsig-Erlenburg, W. & S. Podgornik (2013): The KARAFISH-Project. INTERREG IV A Project SLOVENIJA – AUSTRIA. High altitude distribution of brown trout and occurrence of bullhead in the mountain range Karawanke. AKL & ZZRS. 700 pp.

Povezava: https://www.virtualni-katalog.si/zzrs/karafish/

Rezime

Razlika v višinski razširjenost potocne postrvi na severni in južni strani Karavank je statisticno znacilna.

• V Avstriji potocna postrv seže najvišje do 1152 m.n.m., v povprecju glede na vse preiskovane vodotoke pa do 862 m.n.m.
• V Sloveniji potocna postrv seže najvišje do 1281 m.n.m., v povprecju glede na vse preiskovane vodotoke pa do 957 m.n.m.
• Višinska razširjenost potocne postrvi znotraj 100 m višinskih razredov kaže mocno razlicen vzorec pojavljanja med severno in južno stranjo Karavank.
• Izmerjene temperature vode kažejo na majhno, vendar statisticno znacilno razliko med Slovenijo in Avstrijo. Tempeature vode v Sloveniji so na istih nadmorskih višinah v povprecju višje za od 0,1 do 0,5 °C.
• Za razlicne biotske in abiotske spremenljivke smo narisali grafe. V prvo analizo smo vkljucili vse preiskovane lokacije, tudi iste, kjer potocne postrvi nismo našli. Druga analiza je vkljucevala le tiste lokacije, kjer smo potocno postrv našli.
• V Avstriji pri obeh analizah tako abundanca (št/ha) kot biomasa (kg/ha) potocne postrvi narašcata od zahoda proti vzhodu.
• V Sloveniji je bil ta trend narašcanja opazen le pri biomasi potocne postrvi ko smo primerjali le lokacije, kjer je bila potocna postrv prisotna.
• Na obeh straneh Karavank abundanca potocne postrvi z narašcanjem nadmorske višine upada.
• Na južni strani Karavank biomasa potocne postrvi upada z narašcanjem nadmorske višine. Na severni strani, ob upoštevanju vseh preiskanih lokacij v analizi trendov – tudi tistih, kjer potocne postrvi nismo našli – biomasa z narašcanjem nadmorske višine narašca.
• Na obeh straneh Karavank abundanca in biomasa potocne postrvi upadata z narašcanjem strmca.
• Lokacije se na zgornji meji pojavljanja potocne postrvi v Sloveniji razlikujejo od tistih v Avstriji po strmcu. Medtem, ko na severni strani strmec z višino narašca, imajo vodotoki v Sloveniji v zgornjih legah manjši strmec.
• Povprecna dolžina in teža potocnih postrvi sta v negativni odvisnosti z nadmorsko višino v Sloveniji in v pozitivni odvisnosti v Avstriji. To pomeni, da so potocne postrvi na severni strani z višanjem nadmorske višine vecje. To razlagamo z vlaganji po eni strani v Avstriji zaradi poribljavanja z neustreznimi ribami (rastejo, vandar se ne  razmnožujajo) in/ali vlaganja rib ni bilo daljše obdobje. Po drugi strani v Sloveniji v številnih vodotokih ni vlaganj, nekateri vodotoki pa so v upravljanju kot gojitveni potoki, kjer se ribe vlaga pogosteje (vsako ali vsako drugo leto).
• Starostne strukture vzorcev potocne postrvi se z narašcanjem nadmorske višine slabšajo.
• Abundanca potocne postrvi v obeh analizah (lokacije z in brez potocne postrvi) narašca z vecanjem pretokov. V analizi le tistih lokacij, kjer je bila potocna postrv prisotna, abundanca z vecanjem pretoka pada, kar je lahko posledica prisotnosti visokih pregrad.
• Trend narašcanja in upadanja abundance z vecanjem prispevnega obmocja je skoraj enaka.
• Pomemben dejavnik, ki pozitivno vpliva na abundanco, je zmožnost migracij. Ce je bila migracija možna, potem je bila abundaca vecja tako v Sloveniji kot v Avstriji.
• Zmožnost migracije se v Avstriji slabša z nižanjem nadmorske višine. Le to prav tako pojasnjujemo s prisotnostjo visokih pregrad.
• Pri analizi lokacij v kateri se primerja tiste, kjer je migracija možna, s tistimi kjer migracije ni, se v Avstriji abundanca manjša z vecanjem nadmorske višine. V Sloveniji je vzorec zmanjševanja abundance enak, vendar v primeru ne migratornih vodotokih veliko bolj strm.
• Pri analizi lokacij v kateri se primerja tiste, kjer je migracija možna, s tistimi kjer migracije ni, se v Avstriji biomasa povecuje z vecanjem nadmorske višine. V Sloveniji biomasa v obeh tipih vodotokov upada, kar je posledica poribljavanj z mladicami potocne postrvi.
• Ekološka ocena stanja vodotokov na podlagi rib na severni strani Karavank se izboljšuje od zahoda proti vzhodu. V Sloveniji smer vzhod zahod nima vpliva na ekološko oceno (tako kadar smo v izracun vkljucili tudi lokacije brez postrvi – “0 vrednost” kot “slabo”, kot tudi ko le-ta niso bila vkljucena v analizo).
• Ekološka ocena stanja vodotokov na podlagi rib se slabša z vecanjem nadmorske višine na obeh straneh Karavank (vkljucujoc “0 vrednost” kot “slabo”). Ko smo “0- vrednosti” izkljucili v Sloveniji tega trenda ni vec.
• Aritmeticna sredina abundance potocne postrvi v tem projektu znaša 753 os/ha v Avstriji in 702 os/ha v Sloveniji pri analizi vseh lokacij ter 1760 os/ha v Avstriji in 1814 os/ha v Sloveniji pri analizi samo tistih lokacij, kjer je bila potocna postrv najdena.
• Aritmeticna sredina biomase potocne postrvi v tem projektu znaša 29 kg/ha v Avstriji in 31 kg/ha v Sloveniji pri analizi vseh lokacij ter 68 kg/ha v Avstriji in 79 kg/ha v Sloveniji pri analizi samo tistih lokacij, kjer je bila potocna postrv najdena.
• Aritmeticna sredina abundance vseh vrst rib (vkljucno s šarenkami itd) v tem projektu znaša 929 os/ha v Avstriji in 889 os/ha v Sloveniji pri analizi vseh lokacij ter 1953 os/ha v Avstriji in 2297 os/ha v Sloveniji pri analizi samo tistih lokacij, kjer je bila potocna postrv najdena.
• Aritmeticna sredina biomase vseh vrst rib (vkljucno s šarenkami itd.) v tem projektu znaša 41 kg/ha v Avstriji in 35 kg/ha v Sloveniji pri analizi vseh lokacij ter 87 kg/ha v Avstriji in 90 kg/ha v Sloveniji pri analizi samo tistih lokacij, kjer je bila potocna postrv najdena.
• Najvišje vrednosti, ki smo jih ugotovili pri potocni postrvi so v Avstriji znašale 1444 os/ha z biomaso 61 kg/ha in v Sloveniji 1920 os/ha ter 68 kg/ha.
• Aritmeticna sredina na obmocju celotnih Karavank znaša 1668 os/ha z biomaso 65 kg/ha.
• Temperatura vode ni v povezava z biotskimim paremetrom prisotnost rib, ker je temperatura vode odvisna predvsem od nadmorske višine. Rezultati nakazujejo, da temperatura vode ni omejujoc dejavnik pri višinski razširjenosti potocne postrvi.
• Genetske analize potocne postrvi kažejo, da so bile od 11 lokacij v slovenskem delu Karavank, genetsko ciste donavske potocne postrvi najdene le na treh lokacijah (Jurcef, Meža, Koprivna). Od 14 analiziranih lokacij iz Avstrije niti v enem nismo našli ciste donavske postrvi. V Avstriji je znana le ena lokacija s cisto donavsko postrvjo – podatek o vlaganjih (Kropiuna).
• Kaplja smo našli le na posameznih lokacijah v avstrijskem delu Karavank, na južnem delu pogorja v Sloveniji se ni pojavljal.
• Kaplja smo našli do 700 m.n.m. s strmcem do 60 ‰, njegova razširjenost pa je bila omejena na nižje predele Karavank. Kapelj torej ni pogost oziroma kljucen element epiritralnih delov vodotokov bioregije Južne Alpe.
• Genetske analize kapljev so pokazale dve vrsti. Cottus mettae v Sloveniji (porecje Save) in Cottus gobio v Avstriji in Sloveniji (porecje Drave). Vsi kaplji doloceni kot vrste Cottus gobio pripadajo jadranski liniji te vrste.
• Parazitološke raziskave kažejo nizko stopnjo okuženosti potocne postrvi. Zajedalci pripadajo razlicnim taksonomskim skupinam neclenarjev.
• Noben v raziskavi najden parazit ne povzroca bolezni pri ljudeh.

Virtualno koncno porocilo projekta (http://virtualni-katalog.si/zzrs/karafish/)

Koncno porocilo projekt (pdf dokument – 64,8MB)