Sulec na Savi: nov ribolovni režim in dodatni ukrepi za varstvo populacije

Nova sezona na Savi prinaša spremembe pri upravljanju sulca: manj možnosti uplena, več ribolova po načelu ujemi in spusti ter dodatne ukrepe za varstvo populacije in rečnega habitata.

Sulec (Hucho hucho) je največji evropski salmonid. Slovenske reke sodijo med pomembna evropska območja njegove razširjenosti, ribolov na sulca pa v Slovenijo privablja tudi ribiče iz zelo oddaljenih držav, od Japonske do Kanade. Za številne predstavlja ulov velikega sulca eno največjih ribiških doživetij.

Prav zato je pomembno, da je takšen ribolov povezan tudi z odgovornim upravljanjem in dolgoročnim ohranjanjem populacije. Zavod za ribištvo Slovenije letos na Savi obstoječe upravljanje populacije sulca nadgrajuje z dodatnimi ukrepi.

K temu prispevajo tudi naraščajoči pritiski na njegov življenjski prostor ter posegi v reke, zaradi katerih je še pomembneje ohranjati povezanost in kakovost rečnega habitata. Zato ob dolgoletnem spremljanju populacije in drugih ukrepih ribiškega upravljanja Zavod letos dodatno zmanjšuje možnosti uplena ter še bolj spodbuja ribolov po načelu ujemi in spusti.

V revirju Sava 11 uvaja tudi nov ribolovni režim, po katerem je območje razdeljeno na tri sektorje, pri čemer bo v vsaki sezoni eden od njih za namenski ribolov na sulca zaprt.

Sulec potrebuje dovolj velik, povezan in kakovosten življenjski prostor. Z ohranjanjem takšne reke ne varujemo le sulca, temveč celoten rečni ekosistem. Za njegov življenjski cikel so ključni tekoča, s kisikom bogata voda, dovolj hrane, primerna prodnata drstišča in možnost premikanja po rečnem sistemu.

Sulec na Srednji Savi

Poseben pomen ima odsek med Medvodami in Litijo. Raziskava iz leta 2022, pri kateri je sodeloval tudi Zavod za ribištvo Slovenije, ga opredeljuje kot največji prostotekoči in za sulca najprimernejši življenjski prostor v Sloveniji. Raziskava je pokazala tudi, da je tamkajšnja populacija reproduktivno aktivna in samovzdržna.

Pomen te populacije presega slovenski prostor. Sulec je v velikem delu nekdanje razširjenosti izgubil primerne habitate, številne populacije pa so odvisne od umetne vzreje in vlaganja rib.

V nekaterih delih Avstrije je bilo izgubljenega do 90 odstotkov prvotnega habitata sulca. V državah srednje in vzhodne Evrope pa je upravljanje pogosto vezano predvsem na plemenske jate in vzrejo.

V Sloveniji so se, nasprotno, ohranile tudi večje, naravno reproduktivne populacije, med najpomembnejšimi pa so populacije v porečjih Save in Kolpe.

Približno 65 odstotkov vseh rek, v katerih živi sulec, je na območju Balkana. Zato imajo ohranjene populacije v tem delu Evrope poseben varstveni pomen.

Posebej pomembno je, da se populacija v srednji Savi naravno razmnožuje. V evropskem prostoru, kjer so marsikje naravni habitati sulca močno zmanjšani, populacije pa odvisne od umetnega vlaganja, je ohranjanje pogojev za naravno reprodukcijo še toliko pomembnejše.

Prav na tem območju Zavod z novo sezono dodatno prilagaja tudi ribolovni režim. Revir Sava 11, od sotočja Save z Ljubljanico do cestnega mostu v Litiji, je razdeljen na tri sektorje, pri čemer bo v vsaki sezoni eden od njih za namenski ribolov na sulca zaprt.

V sezoni 2026/2027 bo zaprt odsek od sotočja Save z Ljubljanico do cestnega mostu v Jevnici.

Več o novem ribolovnem režimu na Savi 11: https://zzrs.si/2026/09/25/sulec-na-savi-nov-ribolovni-rezim-2026/

Markiranje kot orodje za spremljanje populacije

Dolgoletno delo Zavoda za ribištvo Slovenije vključuje spremljanje populacije, drsti in gibanja rib, vzrejo za potrebe ribiškega upravljanja ter markiranje sulcev. ZZRS markirane sulce in podatke o njihovih ponovnih ulovih spremlja že leta. Od leta 2016 pa k sporočanju podatkov o označenih ribah poziva tudi ribiče.

Markiranje je eden od načinov, s katerim pridobivamo informacije o rasti in premikanju posameznih rib, ob tem pa spremlja tudi drst in druge kazalnike populacije. Takšni podatki omogočajo spremljanje odzivov populacije na spremembe življenjskih pogojev in prilagajanje načina upravljanja.

Genetske analize so pokazale tudi jasno razlikovanje med populacijami Save, Kolpe ter Mure in Drave. Na tej podlagi je bilo priporočeno upravljanje po posameznih rečnih sistemih. Takšen pristop pa se pri upravljanju sulca na Savi in Kolpi uporablja že od leta 2018.

V novi sezoni še večji poudarek na ujemi in spusti

Z letošnjo sezono Zavod na Savi obstoječe upravljanje sulca nadgrajuje z dodatnimi ukrepi. Glavni poudarek bo na zmanjševanju uplena in spodbujanju ribolova po načelu ujemi in spusti.

Pri takšnem ribolovu ribič ulovljeno ribo po čim krajšem in pravilnem rokovanju živo vrne v vodotok. Ker pri tem ni uplena, v običajnih razmerah ne predstavlja dejavnika, ki bi ogrožal ribje populacije, temveč je del trajnostnega upravljanja ribolova in ohranjanja ribjih staležev.

Na revirju Sava bo v novi sezoni možnost uplena dodatno vezana na sistem označevanja sulcev. Uplen bo praviloma dovoljen le pri markiranih osebkih, s čimer želimo še povečati delež rib, ki se po ulovu vrnejo v reko.

Markiranje obenem omogoča spremljanje posamezne ribe skozi daljše obdobje. Ob ponovnem ulovu označenega sulca lahko strokovnjaki na podlagi številke oznake ugotovijo, kje in kdaj je bila riba označena oziroma vložena, koliko je v tem času zrasla in kako so na njeno gibanje vplivali morebitni posegi v reko.

Obrazec za prijavo ujetega sulca: https://zzrs.si/ribolov-sulca/

Pri sulcu je zaradi njegove razmeroma majhne številčnosti in specifičnega načina življenja klasično spremljanje populacije omejeno. Markiranje je zato eno ključnih orodij, saj omogoča dolgoročno spremljanje posameznih rib in pridobivanje podatkov o njihovi rasti, gibanju ter ponovnih ulovih.

Ribič kot pomemben partner pri spremljanju populacije

ZZRS zato ribiče tudi letos že zdaj poziva k sporočanju podatkov o vseh ujetih sulcih.

Ribiči so lahko pri spremljanju sulca zelo pomembni partnerji. Če ribo pravilno izmerijo in fotografirajo ter sporočijo kraj ulova in številko oznake, lahko s tem prispevajo podatke, ki jih s klasičnimi vzorčenji ni vedno mogoče pridobiti. Takšne informacije so za dolgoročno spremljanje populacije zelo dragocene.

V letošnji sezoni bo ZZRS organiziral tudi štiri skupne ribolove na sulca. Namenjeni bodo predvsem izobraževanju, izmenjavi izkušenj ter ozaveščanju o pravilnem ravnanju z ujetimi ribami.

Ob tem bodo ribiči prejeli tudi posebne merilne podloge za sulca. Te omogočajo hitro in poenoteno beleženje dolžine ulovljenih rib ter s tem kakovostnejše zbiranje podatkov.

Namen skupnih ribolovov tako ni zgolj ribolov, temveč predvsem prikaz dobrih praks. Od pravilnega rokovanja z veliko ribo in čim krajšega zadrževanja zunaj vode do merjenja, fotografiranja in posredovanja podatkov Zavodu.

Pri ribolovu po načelu ujemi in spusti ZZRS posebej poudarja pravilno ravnanje z ribo, čim krajši čas zunaj vode ter ustrezno merjenje in fotografiranje.

Več o pravilnem ravnanju s sulcem: https://zzrs.si/2026/09/25/pravilno-ravnanje-s-sulcem-merjenje-fotografiranje-izpust/

Sulec je izrazito trofejna riba. Veliki primerki lahko presežejo meter dolžine, zato fotografije velikih sulcev pogosto postanejo osrednji del ribiških zgodb in se hitro širijo tudi po družbenih omrežjih. A odnos do trofejnega ulova se spreminja. Velika riba je lahko za ribiča izjemen ulov tudi, če jo po fotografiranju vrne v reko.

Dolgoročno ohranjanje in upravljanje populacije sulca

Ribiško upravljanje je le eden od dejavnikov, ki vplivajo na prihodnost sulca. Za dolgoročno ohranitev populacije je ključno predvsem stanje rek.

Znanstvena raziskava srednje Save je pokazala, da približno 50 kilometrov dolg povezan odsek matične struge reke Save z močnimi in razvejanimi pritoki zagotavlja življenjski prostor, ki je za dolgoročno ohranjanje populacije sulca v Sloveniji posebej pomemben. Raziskava hkrati opozarja, da bi dodatno drobljenje takšnega habitata zmanjšalo genetsko povezanost populacije in njeno sposobnost dolgoročnega prilagajanja.

Poseben izziv predstavljajo visoke prečne pregrade, ki bistveno spreminjajo rečni ekosistem. Rečni habitat začne dobivati značilnosti jezera, postaja manj raznolik, hkrati pa se zmanjšuje povezanost posameznih delov vodotoka. Sulec je zgodovinsko naseljeval porečje celotne Save, z industrializacijo in kasnejšo gradnjo hidroelektrarn pa se je njegov življenjski prostor močno zmanjšal.

Tudi zato se strokovno upravljanje sulca ne konča pri določanju ribolovnih pravil.

Cilj upravljanja je dolgoročno ohranjanje populacije sulca ob hkratnem zagotavljanju kakovostnega ribolova, kar zahteva ohranjanje reke, strokovno spremljanje populacije in odgovoren odnos ribičev.

Za ohranitev sulca je zato pomembna kombinacija kakovostnega in povezanega rečnega habitata, dolgoročnega strokovnega spremljanja, prilagojenega ribiškega upravljanja ter odgovornega ribolova. V tej smeri so usmerjeni tudi dodatni ukrepi, ki jih Zavod za ribištvo Slovenije uvaja z novo sezono na Savi.