Zaključen prvi sistematični nacionalni monitoring vidre v Sloveniji

V Sloveniji je bil zaključen prvi sistematični nacionalni monitoring evrazijske vidre (Lutra lutra), ki je potekal v treh monitoring sezonah – 2022/23, 2023/24 in 2025/26. Rezultati omogočajo celovit pregled razširjenosti vrste, oceno velikosti njene populacije, stanja habitata in stanja ohranjenosti na ravni celotne Slovenije.

Monitoring sta izvedla Zavod Zemljan in Inštitut Lutra. Terensko delo je potekalo po enotni metodologiji, skupno pa je bilo pregledanih 995 popisnih točk. Zaključek tretje sezone tako predstavlja prvo sistematično oceno razširjenosti vidre na območju Slovenije in pomembno izhodišče za njeno dolgoročno spremljanje.

Vidra je razširjena v večjem delu Slovenije

Rezultati kažejo, da je evrazijska vidra danes razširjena v večjem delu Slovenije. Njena prisotnost je bila potrjena v več kot treh četrtinah primernih UTM-kvadrantov. Sedanja razširjenost pa po navedbah avtorjev verjetno odraža kombinacijo postopnega okrevanja populacije po zgodovinskem upadu ter boljšega poznavanja razširjenosti zaradi sistematičnega monitoringa.

Velikost populacije vidre v Sloveniji je ocenjena na 618 do 759 osebkov. Od tega 107 do 148 osebkov na območjih Natura 2000. Avtorji ob tem poudarjajo, da ocene ni mogoče obravnavati kot natančnega popisa osebkov, temveč kot strokovno oceno, ki omogoča primerjave med območji in spremljanje dolgoročnih trendov.

Na podlagi rezultatov vseh treh sezon je stanje ohranjenosti evrazijske vidre v Sloveniji trenutno ocenjeno kot ugodno tako v alpski kot v celinski biogeografski regiji. Ocena temelji na široki razširjenosti vrste, ocenjeni velikosti populacije ter odsotnosti dokazov o njenem splošnem upadanju.

Vir: Monitoring vidre v Sloveniji 2022/23–2025/26, Zavod Zemljan in Inštitut LUTRA, 2026.

Podrobnejši podatki o prisotnosti vidre na posameznih vodotokih oziroma popisnih točkah niso vključeni v javno objavljeno dokumentacijo. Za dostop do podatkovne in prostorske baze rezultatov monitoringa je treba zaprositi naročnika monitoringa.

Biomasa rib je eden od kazalnikov stanja habitata vidre

Pomemben del monitoringa predstavlja tudi ocena stanja habitata. Ta je bila izvedena na podlagi dveh kazalnikov – biomase rib kot glavnega prehranskega vira vidre ter ohranjenosti priobalnega prostora.

Analiza je pokazala precejšnje razlike v biomasi rib med posameznimi hidrografskimi območji, vidra pa je bila potrjena tudi na območjih z nižjo ocenjeno biomaso rib.

Zabeležena je bila tudi na nekaterih manjših vodotokih, kjer zaradi njihove velikosti in praviloma nižje ribje biomase raziskovalci niso pričakovali njene stalne prisotnosti.

Pri ocenjevanju prehranske primernosti habitata so bili uporabljeni tudi podatki Zavoda za ribištvo Slovenije o biomasi rib.

Vir: Monitoring vidre v Sloveniji 2022/23–2025/26, Zavod Zemljan in Inštitut LUTRA, 2026.

Pomembno je dolgoročno spremljanje vidre in ribjih populacij

Zaključek prvega sistematičnega nacionalnega monitoringa predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje spremljanje vidre v Sloveniji. Nadaljnje izvajanje monitoringa bo omogočalo spremljanje dolgoročnih sprememb v razširjenosti in številčnosti vrste ter stanju njenih habitatov.

Na Zavodu za ribištvo Slovenije ob tem poudarjamo pomen celostnega spremljanja vodnih ekosistemov. Poleg spremljanja številčnosti in razširjenosti vidre je za dolgoročno upravljanje pomembno tudi spremljanje stanja ribjih populacij in drugih dejavnikov, ki nanje vplivajo.

Le na podlagi dolgoročnih in primerljivih podatkov je mogoče ocenjevati spremembe v vodnih ekosistemih ter načrtovati strokovno utemeljene upravljavske ukrepe.

Okrevanje populacije vidre predstavlja pomemben naravovarstveni uspeh. Hkrati pa njena široka razširjenost odpira nova vprašanja predvsem na območjih, kjer so ribje populacije že izpostavljene različnim pritiskom.

Vpliv posameznega dejavnika je zato treba vedno obravnavati v povezavi z drugimi spremembami v vodnem okolju.

O prehrani vidre, njenem vplivu na ribje populacije ter izzivih, ki jih njena prisotnost lahko predstavlja predvsem v manjših salmonidnih vodotokih in na območjih z občutljivimi ribjimi populacijami, smo na Zavodu za ribištvo Slovenije podrobneje pisali v članku Vidra v slovenskih vodah: pomemben plenilec, ki odpira nova vprašanja pri upravljanju ribjih populacij

Vidra v slovenskih vodah: pomemben plenilec, ki odpira nova vprašanja pri upravljanju ribjih populacij

Celotno poročilo, kratek povzetek, metodologija in priloge nacionalnega monitoringa so objavljeni na spletni strani Natura 2000.

https://natura2000.gov.si/natura-2000/natura-2000-v-sloveniji/monitoring/sesalci