Sulec in pomen ohranjanja srednje Save

Sulec (Hucho hucho) je največji salmonid v Evropi in eden najznačilnejših prebivalcev slovenskih rek. Srednja Sava predstavlja eno najpomembnejših življenjskih okolij te vrste v Sloveniji.

V oddaji RTV Slovenija Varuhi narave je bila predstavljena reka Sava kot eno najpomembnejših območij biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Posebna pozornost je bila namenjena sulcu (Hucho hucho), največjemu salmonidu v Evropi, ter pomenu ohranjanja srednje Save kot njegovega življenjskega prostora.

Celoten prispevek si lahko ogledate TUKAJ

Sulec kot pokazatelj zdravja reke

Sulec je ena najbolj prepoznavnih domorodnih vrst rib v slovenskih rekah. Kot vrhnji plenilec potrebuje dobro ohranjene in med seboj povezane habitate, zato velja za pomembnega pokazatelja stanja vodnega okolja.

»Sulec je naš in evropski največji salmonid. Je odličen bioindikator, saj zelo dobro odraža pogoje v reki. Njegova prisotnost dokazuje, da je vodni ekosistem v dobrem stanju,« pojasnjuje dr. Daša Zabric, strokovno-raziskovalna sodelavka Zavoda za ribištvo Slovenije.

Za uspešno življenje potrebuje prodnata drstišča, primerna skrivališča za mladice in dovolj prostora za selitve. Posamezni osebki se lahko premaknejo tudi več deset kilometrov daleč.

Srednja Sava ostaja pomemben habitat

Srednja Sava še vedno zagotavlja pomemben življenjski prostor za sulca. Kljub regulacijam reke in drugim posegom je na nekaterih odsekih ohranila dovolj raznolike habitate za njegovo uspešno razmnoževanje in razvoj.

Po besedah dr. Daše Zabric je bila populacija sulca v srednji Savi v strokovnih študijah prepoznana kot vitalna, samovzdržna in izjemno pomembna za ohranjanje vrste.

»Ta habitat bi bilo treba še izboljšati, ne pa zgolj ohranjati,« poudarja.

Dolgoletno spremljanje in ohranjanje sulca

Na Zavodu za ribištvo Slovenije že vrsto let spremljamo stanje populacij sulca in izvajamo aktivnosti za njegovo ohranjanje.

»Sulec je zgodovinsko naseljeval porečje cele reke Save. Z industrializacijo in kasnejšo gradnjo hidroelektrarn se je njegov življenjski prostor močno zmanjšal,« pojasnjuje Miha Ivanc, višji sodelavec I na Zavodu za ribištvo Slovenije.

Pomemben del aktivnosti predstavlja tudi spremljanje gibanja rib ter vzreja v Ribogojnici Obrh.

»Sulca v vode posebnega pomena vlagamo v različnih starostnih kategorijah. Njegovo gibanje in uspešnost spremljamo tudi z markiranjem,« pojasnjuje Luka Hribljan, vodja Ribogojnice Obrh.

Podatki markiranja kažejo, da se sulci v srednji Savi dobro razvijajo in da jim tamkajšnje razmere ustrezajo.

Drst sulca in pridobivanje iker

Drst sulca v slovenskih rekah običajno poteka od sredine marca do konca aprila. Takrat strokovnjaki spremljajo drstne aktivnosti in del iker pridobijo za potrebe vzreje.

»Ko opazimo, da se ribe zbirajo na drstnih mestih, poskušamo del iker pridobiti tudi za potrebe ribogojnice. Oploditev iker v naravi je bistveno manj uspešna,« pojasnjuje Miha Petkovšek z Zavoda za ribištvo Slovenije.

Pridobivanje iker iz naravne populacije prispeva k dolgoročnemu ohranjanju vrste in njene genske pestrosti.

Pomen ohranjanja rečnih habitatov

Za dolgoročno ohranitev sulca so ključni naravni in med seboj povezani vodotoki. Strokovnjaki opozarjajo, da visoke prečne pregrade bistveno spreminjajo rečne habitate.

»Visoke prečne pregrade so nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi reki. Rečni ekosistem začne postajati podoben jezeru, habitat pa postane bistveno manj raznolik,« opozarja mag. Aljaž Jenič, višji strokovni sodelavec Zavoda za ribištvo Slovenije.

Na ZZRS smo skupaj z Inštitutom za vode pripravili habitatni model za srednjo Savo. Rezultati kažejo, da bi gradnja novih hidroelektrarn pomembno zmanjšala količino in kakovost habitata za sulca.

Sava kot naravna vrednota

Sava je najdaljša reka v Sloveniji in njeno porečje obsega več kot polovico slovenskega ozemlja. Kljub številnim regulacijam in posegom je na posameznih odsekih še vedno ohranila visoko stopnjo biotske pestrosti ter pomembne habitate za številne rastlinske in živalske vrste.

»Sava bi morala biti naravna vrednota,« poudarja Aleš Podbrežnik z Zavoda RS za varstvo narave.

Po njegovih besedah so med najbolj občutljivimi območji predvsem soteske srednje Save, kjer bi novi posegi lahko povzročili nepovratne spremembe življenjskega prostora številnih vrst.

Strokovnjaki opozarjajo, da visoke prečne pregrade ne vplivajo le na sulca, temveč spreminjajo celoten rečni ekosistem. Ob tem izpostavljajo pomen izvajanja Načrta upravljanja z vodami in ukrepov, določenih v programu upravljanja območij Natura 2000, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst in habitatov.

Več o sulcu, srednji Savi in izzivih ohranjanja rečnih habitatov si lahko ogledate v oddaji Varuhi narave na RTV Slovenija.