Konferenca o sladkovodnem ribištvu 2026 – povzetek

Zavod za ribištvo Slovenije (v nadaljevanju ZZRS) je  13. februarja 2026 na Brdu pri Kranju organiziral Konferenco o sladkovodnem ribištvu, strokovni posvet o upravljanju rib v celinskih vodah Slovenije. ZZRS s svojim delom  zagotavlja trajnostno upravljanje rib ter varuje ribje populacije in njihov življenjski prostor. Izvajalci ribiškega upravljanja v celinskih vodah so večinoma ribiške družine, v vodah posebnega pomena pa upravljanje izvaja ZZRS. Letošnja konferenca je bila namenjena predvsem ribiškim družinam in izzivom, s katerimi se srečujejo.

V prvem delu so uslužbenci ZZRS predstavili postopek priprave Programa upravljanja rib (PUR), krovnega dokumenta za upravljanje rib v Republiki Sloveniji, ter Regionalnih gojitvenih načrtov (RGN) za posamezne ribiške okoliše. Poudarjena je bila zahtevnost in dolgotrajnost usklajevanja PUR in RGN z drugimi institucijami. Uskladiti se morajo namreč Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v okviru katerega deluje tudi ZZRS, Zavod RS za varstvo narave, Ribiška zveza Slovenije in Direkcija RS za vode.

V nadaljevanju je bil izpostavljen eden ključnih problemov, s katerimi se srečujejo tako ribe kot ribiški upravljalci – neprimerni gradbeni posegi, ki uničujejo življenjski prostor rib. Ribe potrebujejo raznoliko vodno okolje, ki ga najceloviteje oblikuje narava sama. Za dobro stanje ribjih populacij so ključni razgibane struge in brežine, obrežna vegetacija, tolmuni, brzice, meandri, prodišča oziroma drugi drstni habitati ter zadostna količina vode. Obrežna vegetacija zagotavlja senčenje, preprečuje pregrevanje vode ter nudi ribam skrivališča.

Gradbeni posegi povzročajo kaljenje vode, kar neposredno škoduje ribam in njihovemu zarodu, pogosto pa jih spremlja popolna odstranitev obrežne zarasti. Trajne negativne vplive pa povzročijo utrditve brežin v obliki poravnanih kamnitih ali celo kamnito betonskih zložb. To pomeni trajno uničenje življenjskega prostora rib.

Ribiške družine so izpostavile vprašanje smotrnosti določenih gradbenih posegov. V nekaterih primerih se namreč zdi, da posegi niso utemeljeni z vidika dejanskih potreb, temveč sledijo predvsem porabi denarnih sredstev, namenjenih vzdrževalnim delom na vodah.

Vendar tudi v Sloveniji obstaja že veliko primerov dobrih praks urejanja vodotokov na sonaraven način. Predstavljen je bil primer Ribiške družine Ljubno ob Savinji (Gregor Križnik), kjer stalno sodelovanje s koncesionarjem za urejanje vodotokov in prisotnost ribiške družine na terenu omogočata izvedbo posegov na način, ki posnema naravo. Križnik je poudaril pomen stalnega in konstruktivnega sodelovanja med investitorji, projektanti, mnenjedajalci, izvajalci in delavci ter povezovanja z drugimi deležniki, ki si prizadevajo za ohranjanje naravnih rek, kot so kajakaši in lokalne skupnosti. Kot ključne izzive pa je izpostavil neusklajenost med ministrstvi, pomanjkljivo poznavanje naravnih procesov pri izvajalcih ter odsotnost doslednega okoljskega nadzora.  Poudaril je, da noben poseg ne more nadomestiti naravno ohranjenega vodotoka.

Neprimerne utrditve brežin (vir: arhiv ZZRS)

Primeri sonaravnih utrditev brežin, ki nudijo ribam pester habitat. (vir: arhiv ZZRS)

Drugi pomemben izziv za ribiško upravljanje, kateremu smo se posvetili na konferenci, predstavljajo ribojede živali, katerih vpliv na ribje populacije narašča. Ker se z večino teh vrst sistemsko ne upravlja, postajajo vse izrazitejši vir konfliktov med ribištvom in naravovarstvom.

Vlaganje rib je nekoč predstavljalo ukrep za blaženje ribolovnega pritiska, danes pa pomeni ohranjanje populacij v ranljivih ekosistemih, porušenih ribjih združbah in degradiranih habitatih, dodatno obremenjenih zaradi podnebnih sprememb. Ribe in ribištvo se ob tem soočajo še z naraščajočim pritiskom ribojedih živali. Predavatelji ZZRS so izpostavili nujnost sistemskega upravljanja z ribojedimi živalmi, saj ribiško upravljanje ob odsotnosti upravljanja s plenilci ni več mogoče. Predavatelji ZZRS so poudarili tudi nujnost doslednega beleženja škode zaradi ribojedih živali v podatkovno zbirko RIBKAT, ki jo vodi ZZRS.

Posebej je bila izpostavljena problematika vidre, ki je danes razširjena skoraj po vsej Sloveniji. V razmerah oslabljenih ekosistemov, podnebnih sprememb in reguliranih vodotokov dodatni plenilski pritisk še poslabšuje stanje ribjih populacij. ZZRS in Ribiška zveza Slovenije načrtujeta ustanovitev delovne skupine za obravnavo te problematike.

V zaključku je Janez Čadež predstavil primer Ribiške družine Tržič, ki je za škodo zaradi vidre v ribogojnici uspela pridobiti odškodnino. Ključna sta natančno dokumentiranje škode in ustrezna zaščita ribogojnic, najbolje z električnim pastirjem.

Udeleženci so se strinjali, da je konferenca nujna in smiselna kot vsakoletni strokovni posvet.