NOV PREHOD ZA RIBE NA SAVINJI

Ljudje s posegi v naravno okolje pogosto uničujemo ali krčimo habitate živalskih vrst. V vodnih telesih so značilni posegi izgradnje vodnih pregrad, ki preprečujejo prehajanje in prosto razporejanje vodnih organizmov, predvsem rib vzdolž  reke. Z izgradnjo vodnih pregrad se tako prvotno enotno življenjsko okolje razdeli, posledica pa je izolacija populacij ribjih vrst, kar vodi v slabitev njihove vitalnosti in v najslabšem primeru v njihovo lokalno izginotje. Danes poskušamo omiliti posledice takih posegov z izgradnjo prehodov za ribe in s tem ribjim populacijam zagotoviti vsaj delno  povezanost in dostopnost do za življenje pomembnih habitatov, kot so na primer drstišča. Za ustrezno načrtovanje določenega prehoda je nujna pravilna izbira kriterijev. Primer dobre prakse je izgradnja letošnjega prehoda za ribe na Savinji. Zaradi dotrajanosti Grušoveljskega jeza so bila zagotovljena sredstva za investicijsko vzdrževalna dela, v katera so vključili tudi prehod za ribe. Grušoveljski jez leži pri naselju Grušovlje in predstavlja mejo med revirjema Ribiške družine Ljubno ob Savinji in Ribiške družine Mozirje. Na podlagi različnih strokovnih kriterijev je dr. Daša Zabric, strokovna sodelavka, ki se na Zavodu za ribištvo Slovenije med drugim ukvarja tudi s prehodi za ribe določila kotanjasto izvedbo hrapave drče. Ta tip ribje steze omogoča migracije tudi tistim ribam, ki pri tem potrebujejo večjo globino vode.