Sava Bohinjka in prihodnost ribištva

Sava Bohinjka se v zadnjih letih dokaj hitro spreminja, še posebej so te spremembe vidne z vidika primernosti reke, kot življenskega okolja za naše domorodne ribje vrste. Spremembe in sinergijski vplivi večjih negativnih dejavnikov skupaj, so verjetno razlog, da običajni letni načrti in pristopi k upravljanju očitno ne zadoščajo več. Skupina upravljalcev, ki si reko delimo, se že v veliki meri zaveda, da so potrebne spremembe in interventni ukrepi, ki bodo reko lahko obdržali dovolj kakovostno v smislu zastopanosti ribje združbe, ki je tudi osnovni pogoj za kakovostni ribolov. Poleg že znanih in opisanih izzivov zaradi višanja temperature vode v toplejših mesecih in plenjenja rib s strani zaščitenih ribojedih živali, smo v zadnjih letih izkusili še probleme zaradi poddimenzionirane čistilne naprave v Bohinjski Bistrici in pa predvsem gradnje nove kolesarske poti. Poleg odseka v upravljanju Zavoda za Ribištvo Slovenije, se s temi problemi srečujejo tudi v ribiški družini Bled in v malo manjšem obsegu tudi v ribiški družini Bohinj. Zmanjševanje števila mest za kritje, še manj osenčenosti reke in razširjena in plitvejša struga, so dodatni dejavniki, ki bodo v prihodnjih letih omenjene probleme le še stopnjevali. Naši najbolj pomembni domorodni vrsti v reki – potočna postrv in lipan, pa sta že sedaj v zelo neugodnem položaju. Prva se nam iz reke umika v hlednejše pritoke in na druge načine išče bolj primerno življensko okolje. Vzdržvalna vlaganja se ne obnesejo več. Lipan pa je, kot najbolj izpostavljena ribja vrsta v reki, prva v vrsti plen ribojedih živali. Reka pod Bohinjsko Bistrico tudi lani dokazano ni več primerna za kopanje. Letos je tudi na željo vseh treh upravljalcev v načrtu dodatna inventarizacija in pregled stanja ribjih populacij v reki, z namenom določitve razsežnosti že nastalih sprememb. Glede na dejstvo, da del Save Bohinjke leži tudi v Triglavskem narodnem parku, bomo poizkušali v reševanje problema vplesti tudi pristojna ministrstva in druga vladna telesa. Čistilna naprava nedvomno potrebuje nekakšna spremembe oziroma nadgradnjo, najverjetneje v smislu povečanja kapacitet in na enega ali morda tudi več načinov bo nujno nekako zagotoviti potrebna sredstva. Kar se tiče višanja temperature v poletnih mesecih je problem v tem, da se reka napaja iz zgornjih plasti Bohinjskega jezera, ki so v zadnjih leti dosegle zelo visoke temperature. Ideja o izdelavi natege, ki bi v najbolj kriznih delih leta lahko črpala hladno vodo z dna jezera in zagotavljala primarnim domorodnim vrstam rib normalne temperature, ni nova in si morda zasluži nekaj več pozornosti. Treba pa bo stopiti skupaj in s skupnimi močmi poiskati možno rešitev. Trenutno smo se, kot takojšnji ukrep odločili, da obdržimo načrtovana vzdrževalna vlaganja lipana, ob rahlem dvigu količine, če bo le možno in uvedemo precej bolj redna manjša dopolnilna vlaganja sterilne šarenke v količinah v letnem načrtu, z možnostjo dviga do trideset odstotkov. Sava Bohinjka si, kot eden najlepših ribolovnih revirjev v Sloveniji, zasluži našo polno pozornost. Upravljalci na omenjene izzive in spremembe nismo imeli vpliva, te pa nam napore po vzpostavitvi zdrave populacije domorodnih vrst rib vedno bolj izničujejo. Reka je podobno usodo enkrat že doživela in sicer ob prvem prihodu jat kormoranov pred dobrimi dvemi desetletji. Takrat smo ribištvo in ribolov reševali s šarenkami. Dolga leta smo se nato trudili, da se je stanje s potočno postrvjo in lipanom malo popravilo. Zdaj pa se zgodovina žal ponavlja. Ribiči potrebujemo konkretni načrt in tudi projekt rešitve reke – življenskega okolja naših rib, in to čimprej. Bomo pa veliko močnejši in bolj učinkoviti, če bomo kot različni deležniki turizma, okoljevarstva in ribištva, stopili in delovali skupaj.

Tomaž Modic

Zavod za ribištvo Slovenije