O Zavodu
Sladkovodno ribištvo
Strokovna mnenja
Morsko ribištvo
Ribogojstvo
Novice ZZRS
Ceniki
Projekti v sladkovodnem ribištvu
Poročila
Tujerodne vrsteDOBER ULOV V PORTOROŠKEM RIBOLOVNEM REZERVATU
Avtor: Aleš Bolje
Portorož, 14.1.2014
Ribiči, ki so se jeseni 2013 prijavili na razpis Ministstva za
kmetijstvo in okolje za izlov cipljev in ostalih belih rib v portoroškem
ribolovnem rezervatu, so v noči s 7. na 8. januar pod vodstvom ribiča
Zlatka Novogradca izvedli ribolov in bili z ulovom zadovoljni.
Kjlub temu, da v ulovu, ki je znašal 2.388 kg ni bilo cipljev, so bile
za dobro voljo ribičev po težavni noči nedvomno krive orade (Sparus aurata). V ulovu jih je bilo kar 1.851 kg, ki so poleg 486 kg ovčic ali mormor (Lythognathus mormyrus) predstavljale glavnino ulova. V ulovu je bilo sicer še nekaj brancinov (Dicentrarchus labrax), ribonov (Pagellus erythrinus) in sredozemskih šurov (Trachurus mediterraneus).
Ribe so ribiči lahko prodajali neposredno na portoroškem pomolu,
porcijske orade so prodajali po 10€, večje (med njimi je bilo tudi nekaj
3 kilogramskih lepotic) pa so končale v lokalnih gostiščih po višjih
cenah.
Portoroški ribolovni rezervat ima dolgo zgodovino, saj najstarejši zapis
o ribolovnem rezervatu v Sečoveljskem zalivu izvira iz leta 1173. Sicer
je bilo v tedanjem obdobju pozanih več ribolovnih rezervatov, ki so
spadali pod okrilje Piranske občine:
– Rezervat ob zunanjem nasipu solin do kamnoloma Kanegra na kraški obali (sedanji hrvaški strani zaliva),
– Rezervat od rta Seča do rta Sv. Lovrenca v Portorožu,
– Rezervat v Strunjanskem zalivu ob zunanjem nasipu solin (sedanja Štjuža),
– Rezervat okoli rta Madone v Piranu.
Današnji ribolovni rezervat obsega območje prvih dveh zgoraj omenjenih.
Tradicionalni izlov cipljev, kot ga ljudje radi imenujejo, se je vršil
na tradicionalen način, t.j. z obalno mrežo potegalko ali »trato«. Danes
se ta ribolov vrši z drugačnimi ribolovnimi sredstvi, večinoma z
enoslojnimi stoječimi mrežami in z mrežami plavaricami.
Tudi gospodarjenje z ribolovnim rezervatom je bilo v zgodovini bistveno
bolj odgovorno tako s strani »lastnika«, občine Piran, kot s strani
ribičev, ki so morali celo plačevati za koncesijo za izlov v ribolovnem
rezervatu.